O Štrekni
Štrekna je kolesarska pot, speljana po opuščeni trasi nekdanje železniške proge, ki je povezovala Velenje z Dravogradom.
Štrekna
Štrekna je kolesarska pot, speljana po opuščeni trasi nekdanje železniške proge, ki je povezovala Velenje z Dravogradom. Ime kolesarske poti izhaja iz dejstva, da je kolesarska pot speljana po opuščeni železnici oz. t. i. »štreki«. Gre za eno infrastrukturno najbolje urejenih tovrstnih kolesarskih poti v Sloveniji s slikovito panoramo Pohorja in Uršlje gore ter doživetjem ob vožnji skozi sotesko Huda luknja.
V celotni dolžini 35 kilometrov med Velenjem in Dravogradom je asfaltirana, enotno označena ter ločena od prometa. Ob poti so kolesarjem in uporabnikom na voljo številna postajališča z vso opremo. Z blagim in enakomernim naklonom je pot še posebej primerna za družine in starejše. V Velenju se pot začne na 411 metrov nadmorske višine, v Mislinji na najvišji točki doseže kar 590 metrov, nakar se polagoma spušča do Dravograda vse do 341 metrov.
Zakaj na Štrekno?
Tehniška dediščina
Štrekna ni le sodobna, slikovita kolesarska pot, temveč je tudi bogata zakladnica tehniške dediščine, ki služi kot brezčasni spomenik človeški iznajdljivosti in odločenosti pri premagovanju zahtevnega naravnega terena. Prenovljeni nekdanji infrastrukturni objekti ob Štrekni vključujejo mnogo predorov, mostov, viaduktov in drugih gradbenih posegov, ki sodobnim popotnikom omogočajo, da s kolesom odkrijejo slikovito naravno lepoto in tehniško zapuščino na območju Koroške ter Šaleške doline.
Železniška proga Velenje – Dravograd
Odsek železniške proge od Velenja do Dravograda so začeli graditi leta 1897, uradno pa je bil odprt že 20. decembra 1899. Pri gradnji je sodelovalo več kot 2200 delavcev, ki so samo med Velenjem in Mislinjo morali izkopati 5 predorov, 8 krat premostiti reko Pako ter zgraditi viadukt pri Gornjem Doliču. Ob vsem tem pa se je bilo potrebno še povzpeti za 204 metre. Gradnja železniške proge Velenje – Dravograd je pomemben infrastrukturni dosežek, čigar odprtje so tudi uradno obeležili s prav posebnim letakom.
Predori skozi sotesko Huda luknja
Zaradi zavite doline rečice Pake, ki je v vzhodne podaljške Karavank vrezala tesno, mestoma kanjonsko sotesko, je bilo potrebno zgraditi kar 5 predorov: Paka 1, Paka 2, Huda luknja, Gornji Dolič in Mislinja. Najdaljši predor je Huda luknja z dolžino 421 metrov, skupna dolžina vseh predorov pa znaša kar 856 metrov! V predoru Paka 1 so po zaprtju proge nekaj časa gojili gobe, skozi obnovljena predora Gornji Dolič in Mislinja pa je urejena tudi kolesarska pot Štrekna. Prava paša za oči je kamniti ločni most čez potok Ponikva, ki priteka iz jame Huda luknja pred istoimenskim predorom. Je eden najbolj slikovitih, pa tudi najzahtevnejših gradbenih objektov na progi.
Mostovi in viadukti
Kjer v soteski ni bila v napoto skala, pa je bilo potrebno kar osemkrat prečiti hudournik. Od 8 mostov jih je 7 imelo jekleno konstrukcijo, najdaljši pa je premoščal 29,7 metrov široko vrzel. Za postajo Gornji Dolič je proga zadnjič prestopila Pako preko 14,6 m dolgega kamnitega ločnega mosta. Najbolj znamenit premostitveni gradbeni objekt je dobrih 100 metrov dolg viadukt Gornji Dolič, ki je sestavljen iz kar osmih lokov. Pestra je tudi njegova zgodovina, saj je med vojno preživel miniranje.
Partizanske enote so v času med aprilom in novembrom leta 1944 na progi med Celjem in Dravogradom izvedle 80 akcij. V noči na 18. junij 1944 je Zidanškova brigada porušila 4 loke železniškega viadukta v Gornjem Doliču. Namen je bil onemogočiti Nemcem odvoz lignita iz velenjskega premogovnika. Viadukt je bil hitro obnovljen.
Proga je kmalu za Slovenj Gradcem zapeljala še preko 32 metrov dolgega jeklenega mosta, ki je danes lepo obnovljen in služi kolesarjem ter pešcem. Zadnjič je lokomotiva reko Mislinjo prečkala preko 42 metrov dolgega mosta pred Otiškim Vrhom.
Vodni stolpi
Ste se kdaj spraševali, čemu so namenjeni takšni objekti ob progi? Vse postaje so za oskrbo parnih lokomotiv potrebovale ogromne količine “mehke” vode, ki so jo običajno hranili v posebnih stavbah, imenovanih vodni stolpi. Vodni stolpi so hranili vodo na takšni višini, da je le-ta s pomočjo gravitacije z lahkoto hitro odtekla skozi cevi v zalogovnike (tenderje) lokomotiv. Oskrba z vodo je bila ob gostem prometu precejšen izziv, zato so bili rezervoarji precej veliki – od 20 pa tudi do 70 kubičnih metrov.
To je bila dragocena zaloga vode tudi v primeru požarov. Leta 1945 so v parne lokomotive tako natočili 20.000 kubičnih metrov vode. Železnica je z investicijami posredno ogromno prispevala tudi v razvoj vodovodne infrastrukture lokalnega okolja.
Železniške postaje
Železnica je bila svoj čas edina prometna žila tega območja, zato so bile postaje pravzaprav okno v svet in središče dogajanja, prostor blagovne menjave in prireditev ter najpomembnejši vir informacij, ki jih je v kraj vsak dan pripeljal vlak. Poslopja so bila organizirana tako, da so omogočala različne dejavnosti, hkrati pa tudi nastanitev železniškega osebja, ki so ga sestavljali šef postaje, prometniki, kretniki, skladiščniki, svetilničarji, kurjači in drugi.
Mnogi prebivalci so se tukaj prvič srečali tudi s telefonom, saj so imele postaje dobro razvito telekomunikacijsko omrežje. V različnih obdobjih je med Velenjem in Dravogradom delovalo 7 postaj in 8 postajališč.
Lokomotive
Lokomotive so bile kljub enostavnemu principu delovanja kompleksni stroji, ki so jih lahko upravljali le tisti z več let izkušenj. Strojevodja si postal šele po nekaj letih trdega dela kot kurjač, saj je bilo potrebno podrobno poznati delovanje in progo, da na zahtevnih delih ni zmanjkalo moči. V jekleni peči se je začelo kuriti že nekaj ur pred vožnjo, da se je približno 5 m³ vode segrelo na dobrih 250 °C.
Ste vedeli, da so kurjači za eno vožnjo na roke v kurišče zmetali tudi več ton premoga? Zaradi težavnosti proge so na mislinjski železniški progi vozile šibkejše in lažje lokomotive, ki so lahko dosegale hitrost tudi čez 60km/h. Vožnja med Velenjem in Dravogradom je povprečno trajala 1h in 45 min, z mešanim vlakom pa dobre 3h.
Življenje ob progi
Ne preseneča, da se spomini starejših prebivalcev naših krajev o prvem šolskem izletu, prvem potovanju na morje in drugih doživetjih največkrat začnejo ravno na železniški postaji. Po vojni je bil vlak poglavitno prevozno sredstvo za vse ljudi in tudi tovor. Nadeli so jim celo imena glede na smer prihoda, kot denimo “Mariborčan”, služili pa so tudi kot časovna orientacija. Če te je zbudil prvi vlak, je bil že skrajni čas za vstajanje. Posebej so bili veseli “pol enega vlaka”, ki je pomenil čas za kosilo ter “sedmega vlaka”, ki je naznanjal, da se delo na polju končuje.
Otroške vragolije ob železnici
Lokomotive, ti veliki premikajoči se stroji, so bili zelo zanimivi otrokom, zato so se pogosto igrali v bližini proge in postaj ter bili pozorni na tresenje tračnic oziroma “šin”, ko je prihajal vlak. Po pouku in predvsem med počitnicami so v okoliških gozdovih nabirali gozdne sadeže ter jih zvečer prodajali v bližini postaje. Tisti starejši so se vozili na šolanje v Velenje in bolj pogumni fantje so se svojim simpatijam dokazovali z drznimi skoki z vagonov med vožnjo na počasnejših odsekih, kar je bilo seveda najstrožje prepovedano!
V sodobnih časih otrokom pričara nasmešek na obraz prav poseben dogodek. Slovenske Železnice vsako leto v decembru organizirajo prav posebno doživetje za otroke – vožnjo s pravo, več kot 100 let staro muzejsko lokomotivo, ki pelje tudi med Mariborom in Dravogradom. Na tej praznični vožnji pa ne manjkajo niti dobri možje.
Ukinitev proge
S hitrim razvojem cestnega prometa se je potniški in tovorni železniški promet vse bolj preusmerjal na ceste. Železniška proga je postala nerentabilna, poleg tega sredstev za obnovo in nadgradnjo ni bilo, zato so jo sprva ukinili za potniški promet (1. julija 1968), leto kasneje pa še za tovorni (30. april 1969). Ljudje so vlak ponotranjili, zato so ukinitev le stežka sprejeli. Vrstili so se protesti, v Šmartnu pri Slovenj Gradcu je v obupu zarožljalo celo orožje. A tržna logika, ki je v ospredje postavila avtomobile ter dražji, a občutno hitrejši avtobus, je ljudem iztrgala vlak iz njihovega vsakdana.
Na opuščeni trasi so med leti 2007 in 2013 občine Mislinjske doline vzpostavile kolesarsko pot Štrekna, ob kateri danes vozi tudi Štrekna bus.
Zemljevid
Kolesarski bonton
10 kolesarskih zapovedi
- Preden grem na kolo, vedno preverim izpravnost kolesa ter opreme.
- Na kolesu vedno nosim varnostno opremo.
- Če zavijem s predvidene trase, svojo spremembo smeri nakažem z roko.
- Ne ustavljam se na sredini trase, ampak vedno s strani, da ne oviram drugih kolesarjev.
- Poznam svoje sposobnosti, na kolesu ne izvajam vragoiji, ki bi ob neprevidnosti lahko ogrožale mene ali ostale kolesarje.
- V primeru nočnih razmer imam kolo opremljeno s svetlobno signalizacijo.
- Sem strpen_a do pešcev, ki uporabljajo isto traso, že od daleč naznanim svojo prisotnost z zvoncem ali vzklikom.
- Sem spoštljiv_a do okolja, svojih smeti ne mečem vsepovprek, ampak jih odložim v koš ali še bolje: odnesem s seboj.
- Če opazim kolesarja, ki ima težave, mu ponudim pomoč.
- Če želim voziti v zavetrju neznanca, ga naprej prosim za dovoljenje.
Pogosto zastavljena vprašanja
Kje lahko najdem vozni red za Štrekna bus?
Vozni red za Štrekna bus najdete na spletni strani www.strekna.si, če kliknete na rdeči gumb »Štrekna bus«. Poleg tega so z njim v fizični obliki opremljene vse avtobusne postaje in postajališča, kjer je to mogoče. Na spletni strani najdete tudi povezavo do voznega reda za prestop na avtobus proti Volšperku/Wolfsbergu.
Koliko stane vozovnica in kje jo lahko kupim?
Štrekna bus je del javnega medkrajevnega avtobusnega prometa, s čimer so tudi določene cene. V okviru subvencioniranih cen vozovnic tekom vikenda stane enkratna vozovnica za vse relacije Štrekna busa 1,3 €, dnevna vozovnica pa 2,6 €. Prevoz kolesa je tudi letos brezplačen.Vozovnice je mogoče kupiti na avtobusu ter avtobusni postaji Velenje in Slovenj Gradec.
Ali so možne rezervacije?
Rezervacije niso možne, saj gre v osnovi za javni avtobusni potniški promet, ki tega ne omogoča.
Ali se lahko s Štrekna busom peljem tudi brez kolesa?
Da – Štrekna bus je del javnega avtobusnega potniškega prometa, zato ga lahko uporabljate tudi kot potnik brez kolesa.
Kje lahko parkiram ob poti?
Kolesarska pot Štrekna skoraj povsod poteka ločeno od glavne ceste, a se hkrati od nje nikoli bistveno ne oddalji. Parkiranje je mogoče v bližini vseh postaj in postajališč, kjer je na Štrekna bus mogoče naložiti kolesa.
Na katerih postajah/postajališčih je mogoče naložiti kolo?
Iz varnostnih razlogov je nalaganje koles predvideno na sledečih postajah oziroma postajališčih: Velenjsko jezero (postajališče Novi jašek), AP Velenje, Gornji Dolič, Mislinja, Slovenj Gradec, Otiški Vrh, Begant, Dravograd, Labot jezero (Lavamünd Badesee). Na postajališčih Gornji Dolič in Begant je vstop in izstop ter nalaganje koles možno samo na avtobusnem postajališču pred gostilno (desna stran v smeri proti Slovenj Gradcu).
Ali je moje kolo mogoče naložiti na kolesarsko prikolico?
Kolesarska prikolica ima na voljo nosilce tako za običajna kolesa kakor tudi za pet nosilcev za električna kolesa.
Odseki brez kolesarske poti
Pri prečkanju začasnega mostu v Šentjanžu, urejenega po poplavah, je potrebno biti posebej previden, saj kolesarski promet poteka po cestišču.
Dela na trasi
Za aktualne informacije priporočamo spremljanje objav na socialnem omrežju.
Ali je možno najeti kolo?
Štrekna bus ne nudi možnosti izposoje koles, zgolj prevoz koles.
Prehajanje državne meje med Slovenijo in Avstrijo
Če načrtujete vožnjo oziroma kolesarjenje preko meje, morate imeti s sabo veljaven osebni dokument. Spremljajte tudi aktualna navodila ter pogoje za prehajanje mej na spletni strani Vlade Republike Slovenije. Štrekna bus trenutno vozi normalno vse do avstrijskega Labota (Lavamünd).
Pokvarilo se mi je kolo. Ali je v bližini Štrekne kolesarski servis?
Da, v bližini sta dva kolesarska servisa.
Trgovina in servis koles Robert Šumah s.p., Glavni trg 46, 2380 Slovenj Gradec, tel.: 051 801 828,
https://sl-si.facebook.com/pohorcbike/
Servis koles Simon Pogorelčnik s. p., Šmartno pri Slovenj Gradcu 40, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu, tel.: 070 820 337, https://sites.google.com/view/servis-koles-sp
Pri Bazenskem kompleksu Aqualatio v Slovenj Pri Bazenskem kompleksu Aqualatio v Slovenj Gradcu je na voljo stojalo za popravilo koles ter pralnica za kolesa,
https://www.spotur.si/Šport/Športni-objekti/Bazenski-kompleks-Aqualatio
DRAVOGRAD
Dravograd – za bivšim hotelom Traberg – Koroška 47, 2370 Dravograd
Brezplačna parkirišča
Dravograd – avtobusna postaja – Meža 10, 2370 Dravograd
Nekaj brezplačnih parkirišč ter nekaj plačljivih
SLOVENJ GRADEC
Pameče – industrijska cona – Pameče 164, 2380 Slovenj Gradec
Ob cesti brezplačna parkirišča
Slovenj Gradec – pred Upravno enoto – Meškova ulica 21, 2380 Slovenj Gradec
Plačljivo parkirišče
Slovenj Gradec – pred športno dvorano – Kopališka ulica 29, 2380 Slovenj Gradec
Brezplačno parkirišče
Šmartno pri SG – pri pokopališču – Šmartno 89, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu
Brezplačno parkirišče
MISLINJA
Mislinja – Poslovni center Lopan, Šolska cesta 55, 2382 Mislinja
Brezplačno parkirišče
VELENJE
Velenje – Parkirna hiša Avtobusna postaja, Kopališka cesta 2a, 3320 Velenje
Plačljivo parkirišče
Partnerji
V letu 2024 se storitev Štrekna bus na podlagi novih koncesijskih pogodb izvaja v okviru gospodarske javne službe javnega linijskega avtobusnega potniškega prometa pod okriljem Družbe za upravljanje z javnim potniškim prometom. Storitev podpirajo Občina Dravograd, Občina Mislinja, MO Slovenj Gradec, MO Velenje, RRA Koroška ter Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Izvajalec prevozov je podjetje Nomago d.o.o..
Štrekna bus je bil vzpostavljen kot pilotna aktivnost projekta TRANS-BORDERS, ki se je izvajal v okviru programa Interreg Srednja Evropa. V njem se je devet institucij iz Nemčije, Poljske, Češke, Avstrije in Slovenije osredotočalo na izboljšanje javnega potniškega prometa v robnih in obmejnih območjih srednje Evrope. V letu 2022 storitev omogočajo Občina Dravograd, Občina Mislinja, MO Slovenj Gradec, MO Velenje, RRA Koroška, Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije ter Verkehrsverbund Kärnten GesmbH.